Od nekdaj mi je inštruiranje osnovnošolcev predstavljalo poseben izziv. Ugotovila sem, da je potrebno uporabiti veliko drugih znanj in izkušenj za uspeh. Lahko bi rekli, da je zelo težko biti dober inštruktor. Težko se je postaviti na nivo otrok mlajših od 14 let, posebej če si sam 20 ali več let starejši. Zato je tudi težje ugotoviti način, kako mu pomagati. Mlajši otroci so tudi bolj sramežljivi in nezaupljivi, tako da je potrebno najprej najti način, kako navezati odnos z otrokom. Temu sledi poiskati, na kakšen način se otrok najlažje uči.
Ljudje se učimo na različne načine. Eni so bolj slušnega tipa, torej jim veliko pomeni razlaga, učenje na glas,…. Takim, bi tudi pomagalo, če bi imeli posnetek učnih ur, da bi jih doma večkrat lahko poslušali.
Drugi so bolj vizualni, takim pomagajo dobri izpiski, miselni vzorci, lepo urejeni zvezki,… Jaz sem vizualni tip in se zelo težko učim na pamet. Najlažje se naučim snov , ki je bolj logična, potem si lahko pomagam z asociacijami in je takoj lažje.
Sama delim inštruirance iz osnovne šole na 3 skupine:
Prva so učenci, ki hodijo na inštrukcije, ker bi si radi izboljšali ocene. To je sicer večkrat želja staršev, imam pa tudi nekaj takih, ki imajo sami to željo. Učenci iz te skupine hodijo na inštrukcije približno enkrat tedensko po eno ali dve uri. Z njimi ni nobenih težav, naloge rešujejo redno in v večini primerov tudi izboljšajo ocene.
Druga skupina so učenci, ki imajo slabe ocene zaradi slabe razlage učitelja v šoli. Ta problem je dokaj lahko rešljiv. Ko najdeš pravi način razlage, ki jo potrebuje učenec, mu je potem zelo enostavno pomagati do veliko boljših ocen.
Tretja skupina so učenci, ki predmeta (npr. matematike) enostavno ne marajo ali celo sovražijo. Pri teh učencih je potrebno vložiti veliko več napora, da bi dosegel dober rezultat. Prvi korak je navezati dober odnos z otrokom, da ti zaupa in ti je pripravljen prisluhniti. Potem moraš ugotoviti razlog za slabe ocene oz. sovraštva do matematike. Ko to ugotoviš, lahko najdeš način, kako ga motivirati, vsaj do te mere, da je pripravljen sodelovati, da doma dela domače naloge in utrjuje snov. Večkrat se mi je zgodilo, da so ti otroci sami dobili dodatno motivacijo, ko so ugotovili, da znajo sami reševati naloge in da matematika le ni tako težka.
Zame kot inštruktorici pa je največji uspeh, ko me učenec ne potrebuje več. Torej, ko se je sposoben učiti sam naprej, brez inštrukcij, in dosegati dobre ocene. Takrat sva zmagala oba.
