Amsterdam je v 17. stoletju iztrgal nadzor nad vzhodno trgovino iz portugalskih rok, razvil najmočnejše finančne trge v Evropi ter položil temelje sodobnemu kapitalizmu. Hrbtenica holandske trgovine je bilo njeno učinkovito ladevje skupaj z infrastrukturo skladišč. Holandija je imela tri velike univerze (Utrecht, Leyden in Franeker) in veliko zgodnjih političnih ekonomistov’, vključno z Johnom Lockom ter Williamom Patersonom, je preživelo več let na Nizozemskem. Nekaj časa sta tam živela tudi filozofa Descartes in Spinoza. V intelektualnem smislu je bila Holandija precej svobodna. Teolog Jacobus Arminius je razglasil doktrino svobodne volje, verske tolerance in naravnega zakona. Kalvinisti pa so na drugi strani zagovarjali predeterminacijo in državno vsiljevanje vere. Le-ti so se povezali z Oranžnim redom (William I) ter do leta 1619 spremenili holandsko republikansko ustavo. Leta 1609 je mesto ustanovilo Bank of Amsterdam z namenom preprečiti oderuškim posojilodajalcem nadzor nad finančnimi zadevami ter ponuditi hitro in učinkovito zamenjavo denarja. Njena najpomembnejša lastnost je bila, da je bila javna, in ne zasebna institucija. Mesto je zahtevalo, da se mora vse menice v vrednosti nad 600 florinov zamenjati v banki, s tem pa je v bistvu monopoliziralo menjalništvo. Banka ni plačevala obresti, ni dovoljevala prekoračitve bančnih vlog ter ni izdajala posojil. Banko so vodili trije poverjeniki, ki jih je izvolil mestni svet, glavni trezor pa je bil pod mestno hišo. Upravljanja z računi ni zaračunavala, svoje prihodke pa je dobivala z menjavo denarja ter nakupom zlata in srebra, za kar je računala 2,5 % obresti. Vsi prihodki so bili last mesta Amsterdam. Sporočilo trgovcem je bilo jasno: svoje zaslužke ustvarjajte s trgovino in z industrijo, in ne z menjavanjem ali z obrezovanjem denarja.
