Peči na lesene pelete so praviloma majhne, peleti pa so večinoma pakirani v 15 kilogramske vreče, zaradi česar jih ni težko skladiščiti. Tudi upravljanje je preprosto, potrebujejo le pelete v zalogovniku, za ostalo bo poskrbela avtomatika. Od velikosti zalogovnika pa je odvisno, kako pogosto bo potrebno dodajati pelete.
Goriščni del kotla, kjer peleti dejansko izgorevajo, je od preostalega dela peči ločen na način, da onemogoča uhajanje plina, ki nastaja pri izgorevanju, hkrati pa je zaradi dobre toplotne izolacije minimalno tudi segrevanje okolice peči. Peleti proizvedejo precej manj pepela in drugih stranskih produktov, kot nastane pri gorenju drv, zato je pri ogrevanju s peleti precej manjša verjetnost dimniških požarov.
Leseni peleti so narejeni iz reciklažnega materiala, ki je zmlet in močno stisnjen, kar zmanjša vsebnost vlage. Suho gorivo ustvari več toplote, zaradi tega peleti veljajo za učinkovitejši in čistejši vir energije. Peči na pelete v primerjavi s tradicionalnimi kurišči oddajo manj okolju škodljivih snovi, zaradi česar jih mnogi okoljevarstveniki uvrščajo med karbonsko nevtralne vire energije. Še ena dobra stran tega načina ogrevanja pa je tudi sorazmerno nizka cene peletov, ki pride še posebej do izraza pri danes vse višjih cenah energentov.
Ob številnih naštetih prednostih skoraj pozabimo na slabosti, ki jih pa nekaj tudi obstaja. Če razmišljate o zamenjavi obstoječe peči ne smete pozabiti na strošek investicije, ki se giblje nekje od 1.500€ za peč, k temu pa je potrebno prišteti še stroške namestitve. Na problem lahko naletite tudi v primeru, da imate omejen prostor za skladiščenje peletov, zaradi česar boste morali pogosteje nabavljati manjše količine kurjave, kar pa lahko pomeni tudi nekoliko višjo nabavno ceno.
Ker te vrste peči za svoje delovanje potrebujejo tudi elektriko, boste verjetno morali razmisliti o alternativi, če se zgodi, da za dalj časa zmanjka elektrike. Dobra rešitev za te primere je nakup manjšega agregata.
